#14 #newgearinthehouse, Mamiya 7, ilford delta 400, fomapan 100, fomapan 400 ( push up na 800) januar, februar 2016

 

Resnično upam, in skoraj malo sam pri sebi prisegel, da je to sedaj moj eden zadnjih velikih dražjih nakupov fotoaparatov. Mamiyo 7 sem imel ogledano ene 6 mesecev in čakal sem, da pride pravi trenutek in prava priložnost. Nabavil sem jo v Koreji in moj poslovni kolega jo je poslal skupaj z robo, ki smo jo ravno naročili za eno stranko.

Kaj je Mamiya 7 tu sedaj ne bom razlagal. Več o tej dragi in kvalitetnem fotoaparatu lahko preberete tu: https://en.wikipedia.org/wiki/Mamiya_7

Je range finder ( to je tiste vrste aparat, ki ne kukamo skozi objektiv, ampak malo bolj ob strani)  fotoaparat srednjega formata. Nekje sem zasledil, da ji pravijo “texas leica”. Kar zanimivo ime.  In Mamiyo 7 še izdelujejo. Sedaj sicer že serijo II, ki je malo “upgrejdata” Mamiya 7.

Res se lepo prilega v roke, tako kot so jo hvalili v raznih video testih.  Prvič sem jo vzel v roke, ( v uporabo)   ko sem šel na nedeljski sprehod v Vipavski Križ.  Gumbi so lepo ergonomično postavljeni in vedno hitro pri roki.  Je pa zanimivo to, da je najbolj užitek delati z njo zaradi tega, ker imaš na razpolago samo 9 posnetkov.  Tu pa ni  šklocanja levo desno. Je treba kar lepo  točno vse nastaviti, dobro premisliti in pritisniti. Autofocusa ni, je pa v veliko pomoč kakovosten način ostrenja. Občutek je super. Res lahko govorim tu v samih superlativih. Materiali so kakovostni in zato najbrž tudi drži ceno.

Edino, ker bi pri vsem skupaj lahko malo pograjal je, menjava filimov. Ampak tu pa inžernijri pri Mamiyi niso imeli kaj dosti za “pogruntat”. In konec koncev se ti z takim fotoapratom nima kam muditi.  Zato sem jo kupil in zato tudi rad delam z njo.

Testiral sem jo z tremi različnimi filmi.  Ilford delta 400, Fomapan 100 in Fomapan 400 ( push up na 800).

Kot sem že napisal, sem jo  prvič uporabil v Vipavskem Križu. Film Ilford delta 400 v kombinaciji z Mamiyo 7 je pokazal svojo moč. Poskušal sem ujeti mojo Lio, kar pa ni vedno ( nikoli ) enostavno. Naredil sem še par posnetkov po same Križu.
Zgodbe so kratke.
 Fompan 100 sem nato vzel s sabo še na Laske, kjer sem imel malo več časa za napraviti par posnetkov v deževnem in dokaj turobnem vremenu. Fompan 400 sem delal na push up postopku na Iso 800. To je način, ko daš v fotoaparat film z občutljivostjo ISO 400, sam aparat pa nastaviš na očutljivost  ISO 800. Potek samega razvijanja je tako 1x daljši kot so navodila. Uspela sta mi dva psonetka. Otmarja v pisarni ter grad v Ajdovščini. Ostali posnetki so bili pa verjetno zaradi moje napake, osvetljeni pri sami odstranitvi filma iz fotoaparata.
Na kratko.
Rad imam Mamiyo 7. Vedno bo blizu mene, vedno bo notri film. Rad jo imam, ker je lepo delati z njo. Ker je priročna, dokaj mala ( za srednji format), ker dela izredno dobre fotografije in ker mi vzame dosti dosti časa preden nanjo pritisnem. Dosti moram razmišljati in dosti časa preteče preden dobim ven rezultat.
Več fotoparatov ko testiram, bolj so mi všeč tisti ki so nekako “neponovljivi”.  Zdaj, 9 posnetkov, premisli, nastavi, pritisni, razvi. Kar bo bo. Ni popravnega izpita (  za popravne izpite sem bil vedno specialist).
Oprema: Mamiya 7, objektiv 65 mm   f4

Film: Ilford delta 400, Fomapan 100 in Fomapan 400 ( push up na 800).

Razvijanje: Rodinal- ADOX kemikalije + Klemen BIZJAK

Sken: EPSON V600 Photo.

Obdelava: Photoshop CC.

4a


Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *