51. #12 #newgearinthehouse Zorki 4, januar 2016

Po pravici povedano nisem nikoli bil ravno velik pristaš ruskih fotoaprataov. Res da je bil moj prvi fotoaprat ruski Zenith model 122k, vendar kljub temu nisem nikoli imel nekih dobrih izkušenj. Ali tržejo filme ali se vse nekam čudno vrtijo gumbi , ali fima ne povleče dovolj naprej itd…In povrh vsega so že zelo težki. In nikoli mi niti ni bilo jasno zakaj.

Več o samem aparatu lahko preberete tu: http://camerapedia.wikia.com/wiki/Zorki-4

Mojega sem nabavil v Beogradu pred dobrim letom. Je 4 serija in je bil narejen med leti 1967 – 1973. Namenjen je bil za izvoz, saj napis na tej seriji ni v cirilici. Zorki aparate so imenovali tudi ruska Leica, čeprav po cenah danes vidimo da je daleč od znamenite Leica. Pa tudi kvaliteta ni niti približna Leici. ( Moram pogleadati dobro v skladišče, mislim da jih imaš še ene 2 ali 3 komade)

No moram pa priznati da je moj Zorki v izredno dobrem stanju. Kot nov.  Po dolgem času sem se odločil da ga stestiram. In rezultat – ja filma ni potegovalo lepo naprej. In dobil sem dvojno exponirane posnetke. Vse skupaj ni vredno nič, kvečjemu bi lahko “prodal” to kot neko visoko umetnost. Art. Me prav zanima, če tako nastaja danes visoka umetnost. Po pomoti, al ker neka tehnika zataji….pače neki gumb ni filma vrtel naprej. Pa tako sem se potrudil da bo kaj uspelo. V mrazu in burji na Razdrtem čakal na sonce, pa nekje na Ajdovskem polju, po mokrem…

Da ne govorim kake problem sem imel z skeniranjem negativov. Ni in ni hotelo prepoznati posameznih posnetkov. Skratka ena sama zalost. Ko sem o tem govoril z enim srbskim fotografom, mi je lepo rekel: sploh ne razumem zakaj so ljudje navdušeni nad temi ruskimi fotoaparati. In imel je prav. En najbolj preprost japonski aparat delujo bolje kot 10 ruskih apratov skupaj. No moram biti pošten, da o tem ne morem še 100 % soditi, ker toliko jih nisem še stestiral. Me pa čakajo v skladišču ( Kiev, Zorki, Zenith, Fed 3, 4, 5…).

Samo upravljanje z tem ruskim strojem je zelo okretno. Zelo je težek, skoraj toliko kot moj digitalni Nikon d800. Ne moreš ga imeti kar v žepu za malo “by the way”, je pa res priporočen za obtežitev pri nas v Ajdovščini zaradi burje.

Kakorkoli hitro sva se razžla, vendar sem mu obljubil da se vrnem in da mu dam novo šanso. Tokrat na barvni film. Pa da vidimo, ampak res samo še enkrat, po drugi strani pa imam še ogromno fotoapratov za testirat, tako da ne vem kdaj se vrnem. Sigurno pa  – preden gre od hiše.

Film sem sam razvil ter sam poskeniral.

Oprema: Zorki 4,  Industar 50mm f3,5    Fotografije aparata: Nikon D800, Nikkor 24-70mm 2.8

Filmi: Kodak tri-x 400 ( ISO 400).

Razvijanje: Rodinal- ADOX kemikalije + Klemen BIZJAK ( 1+25   7 minut  20. C )

Sken: EPSON V600 Photo.

Obdelava: Photoshop CC.

ps: tekst ni lektorian – kako vejico in piko si lahko sami postavite!