Erzelj in malo po poti, Mamiya 7, Kodak tmax 400, marec 2016

Vedno ko grem na neko kratko ali daljšo službeno pot imam z sabo enega od  mojih neeeeeeeeeštetih fotoapratov. Tokrat sem se vračal iz Kozine, dan je bil lep in izkoristil sem ga, da se vrnem domov po kraški poti mimo Štanjela in potem čez Erzelj do Planine in nato  v Ajdovščino. Ves čas sem opazoval kaj zanimivega kar bi pritegnilo moje oko, oziroma da bi “vzbudilo” meni željo da bi se ustavil, prakira avto in napravil kak posnetek. Ustavil sem se na Erzelju, kjer je polno zapuščenih hiš.  Že sam Erzelj  pa je tudi arhitekturno zanimiv. Dva zadnja posnetka sem pa napravil v sami Vipavksi dolini. Predvsem sta posnetka zanimiva zaradi, od bujre “uvitih” dreves.

Fotografiral sem z Mamiyo 7, na film Kodak Tmax 400. Film sem sam razvil, fotografij pa tokrat nisem nič popravljal v Photoshopu. Razen “resize”, ker mi sam skener napravi zelo velike “fajle”. Kar je “ratalo” je “ratalo”. Pri razvijanju sem zopet napravil napako z Fixirjem, oziroma na kratko: fixir mi pri sami agitaciji spušča ven iz doze. 2x ali 3x se mi je to ponovilo, upam pa, da tokrat zadnjič ( bi bil že skrajni čas).

Oprema: Mamiya 7, objektiv 65 mm   f4

Film: Kodak Tmax 400

Razvijanje: Rodinal – ADOX kemikalije + Klemen BIZJAK

Sken: EPSON V600 Photo.

Obdelava: Photoshop CC ( samo resize)

img185


Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *